Hue, ustanovljeno leta 1802, kot glavno mesto združenega Vietnama, ni bilo le politično, ampak do leta 1945, tudi kulturno in versko središče pod dinastijo Nguyen. Reka dišav (Perfume river) se vije skozi glavno mesto, cesarsko mesto, prepovedano vijolično mesto in notranje mesto, kar daje tej edinstveni fevdalni prestolnici okolje izjemne naravne lepote. Lokacija mesta je bila izbrana zaradi kombinacije naravnih danosti – gričev, ki predstavljajo zaščitni paravan pred spomeniki ali prevzamejo vlogo »modrega zmaja« na levi in »belega tigra« na desni ter ščitijo glavni vhod in preprečiti vstop zlonamernih duhov.

Strukture kompleksa spomenikov Hue so skrbno umeščene v naravno okolje mesta in kozmološko poravnane s petimi kardinalnimi točkami (sredina, zahod, vzhod, sever, jug), petimi elementi (zemlja, kovina, les, voda, ogenj) in petimi barvami (rumena, bela, modra, črna, rdeča).
Območje je utrpelo hude posledice treh vojn in bombardiranja med zadnjo vietnamsko – ameriško vojno, pa tudi posledice sodobnega razvoja in širjenja človeških naselji. Kljub temu je kompleks spomenikov znotraj krajinskega okolja še vedno dovolj dobro ohranjen kot celota ali pa le evidentiran, da se dokaže, da je bila splošna celovitost mesta ohranjena. Citadelo trenutno na mnogih mestih temeljito restavrirajo ali renovirajo, tako da je obisk določenih delov onemogočen.









Po izčrpnem ogledu citadele, sva se po nekaj več kot treh urah tavanja in ogledovanja na žgočem soncu, z Grab taksijem (lokalni Uber), odpravila do grobnice cesarja Khai Dinh-a, ki se nahaja na hribu, ob široki cesti, 10 km južno od središča mesta. Je najdlje grajena, najdražja, najbolj prefinjena in najbolj čudna od vseh 7 cesarskih grobnic v Hueju in je zadnji cesarjev mavzolej, ki je bil zgrajen tu. Slovi po edinstveni arhitekturi in umetnosti, ki ju takrat v državi še ni bilo. Pri gradnji so tradicionalni les zamenjali z betonom; keramika, steklo in kovina ter vrtovi, drevesa in jezera, ki so značilna za ostale grobnice, pa so izginili. Lokalni ljudje pravijo, da način gradnje izraža drugačno osebnost lastnika, cesarja Khai Dinh-a, ki je bil ideološko blizu Francozom. Grobnica, ki se je nekdaj zdela izguba denarja in čudna zgradba, danes privablja veliko obiskovalcev, ki prihajajo občudovati to posebno dediščino. Brez dvoma pa so njene fotografije na družbenih omrežjih bolj priljubljene od drugih kraljevih grobnic v okolici. Od leta 1993 je kompleks uvrščen med spomenike mesta Hue, ki jih je Unesco vpisal med svetovno dediščino.







S šoferjem sva se dogovorila, da naju počaka in odpelje še nekaj kilometrov stran, do grobnice cesarja Tu Duc-a, ki je najbolj priljubljena, impozantna in impresivna izmed kraljevih mavzolejev. Grobnico je zasnoval sam cesar Tu Duc pred svojo smrtjo. Ogromni stroški gradnje in prisilno delo, uporabljeno pri njej, so sprožili zaroto državnega udara, ki je bila odkrita in krvavo zatrta. Tu Duc je namreč živel življenje v imperialnem razkošju in mesenem presežku, s 104 ženami in neštetimi priležnicami (čeprav brez potomcev).

Od vhoda vodi pot do jezera Luu Khiem. Majhen otok na desni, Tinh Khiem, je kraj, kjer je Tu Duc včasih lovil manjšo divjad. Čez vodo na levi je paviljon Xung Khiem, kjer je sedel s svojimi priležnicami ter pisal ali recitiral poezijo. Ob najinem ogledu je bilo na območju zelo veliko učencev, ki so imeli na ta dan organizirane izlete. Manjši otroci so še posebno veseli vsakega zahodnega turista, ki ga ponavadi pospremijo s kratkimi pozdravnimi besedami v angleščini, mahanjem ali pa se želijo s teboj le rokovati.




Tempelj Hoa Khiem je kraj, kjer so častili Tu Duca in njegovo ženo, cesarico Hoang Le Thien Anh, danes pa hrani kraljeve artefakte. Nestandardno je bil večji prestol namenjen cesarici, saj je bil Tu Duc visok le 153 cm. Dvorana Minh Khiem, desno za templjem Hoa Khiem, je bila prvotno mišljena kot gledališče. Tu je danes na voljo priložnost za fotografiranje na cesarskem stolu v imitacijah cesarskih oblačil. Neposredno za templjem Hoa Khiem pa je tišji tempelj Luong Khiem, posvečen Tu Ducovi materi, Tu Du.

Okoli obale jezera je častno dvorišče, ki ga obdaja mnogo dreves in parkov, ki dajo celotnemu kompleksu čaroben pridih. Sprehodila sva se med kamnito stražo slonov, konj in vojščakov, preden sva dosegla paviljon Stele, ki skriva ogromno, 20-tonsko kamnito ploščo (stelo) za katero je napise sestavil Tu Duc sam. Prostodušno je priznal, da je delal napake in svojo grobnico poimenoval Khiem (Skromna). Grobnica, obdana z zidom, je na drugi strani majhne lagune v obliki polmeseca. Grobnica je res skomna, je le sivi spomenik in cesar ni bil nikoli zares pokopan tukaj; kje so bili pokopani njegovi posmrtni ostanki (skupaj z velikimi zakladi), ni znano. Da bi ohranili skrivnost pred roparji grobov, so vseh 200 služabnikov, ki so pokopali Tu Duca, obglavili.




Polna novih vtisov, vendar utrujena od hoje in predvsem vročine sva sklenila, da za ta dan zaključiva z ogledi in si privoščiva še kulinarično razvajanje. V prijetnem domačem vzdušju manjše restavracije sva preizkusila večino lokalnih specialitet, ki jih ponuja mesto. Prijazni gostitelji so nama prestavili jedi in pravilno zaporedje njihovega zaužitja.
Bánh Bèo – v prevodu torta iz vodne praproti, je pravzaprav parjeni mafin. Testo naredijo iz riževe moke, ki jo poparijo v majhnem keramičnem modelu, nato dodajo mlete kozice, svinjsko kožo in na vrhu potrosijo popečeno šalotko.

Banh Nam – še ena različica dušenega riževega mafina, vendar je ta zavit v bananine liste. Nadev je sestavljen iz mlete svinjine in kozic, tako da vas bo okus, ko odprete zunanji ovoj, zasvojil.
Banh Lọc – majhen, prozoren in žvečljiv tapiokin cmok, ki ga lahko jeste kot predjed ali prigrizek. Ponavadi so polnjeni s kozicami in svinjsko potrebušino ter zaviti v bananine liste.

Banh Khoai-Hue je hrustljava in nekoliko mastna vietnamska palačinka polnjena s kozicami, svinjskim mesom, fižolovimi kalčki in mlado čebulo. Testo je sestavljeno iz riževe moke, vode in kurkume. Palačinko narežemo na trakce, zavijemo v rižev papir skupaj z mešano solato (za solato je običajno zelena figa, zeleni mango, zvezdasto sadje, zelena solata, kumare in vložena papaja-korenček) in pomakamo v omako iz arašidov, ki vsebuje svinjska jetra.
Nem Lui – zaradi njegovega edinstvenega načina kuhanja na nabodalih iz limonske trave je bolj cenjen. Svinjsko mleto meso nataknejo na nabodala iz limonske trave in nato spečejo na oglju, da dobijo popoln okus. Nato svinjino z dodano mešano solato zavijemo v rižev papir in pomakamo v arašidovo omako.

Bun Bo Hue – vietnamska začinjena juha z govedino in rezanci. Je primerna za zajtrk in večerjo zato jo praktično kadarkoli najdete na številnih stojnicah z ulično hrano.

”The world is a book, and those who do not travel read only a page.”