Pomanjkanje spanja, časovna razlika, čakanje ter dolgi in utrujajoči letališki postopki so terjali svoj davek. Čeprav utrujena, sva se odločila, da iz Ho Chi Minh-a še kar isti dan odletiva na sever Vietnama in tam pričneva potovanje po državi. Tako sva v prestolnico Hanoi priletela v torek okrog polnoči.
Naslednji dan sva, po zasluženem počitku in malo daljšem spancu, namenila raziskovanju mesta Hanoi. Pričela sva v starem delu mesta, v stari francoski četrti, kjer sva bila tudi nastanjena.
Čez živahne, barvite in predvsem glasne ulice z vsemi možnimi vonjavami v zraku, sva se sprehodila do muzeja vojaške zgodovine, ki je eden od sedmih nacionalnih muzejev v Vietnamu. Obsega 12.800 m2. Nahaja se v središču Hanoja, nasproti Leninovega parka in blizu mavzoleja dolgoletnega voditelja in revolucionarja Ho Chi Minh-a. Ogled muzeja, ki opisuje vojaške spopade na območju Vietnama od prazgodovine dalje in je skoncentrirano predvsem na odpor proti francoskim kolonialistom in ameriškim imperialistom, nama je vzel celo popoldne. Muzej je res obsežen in v kolikor te zgodovina zanima, lahko tam preživiš tudi cel dan. Vstopnina za muzej znaša 40.000 dongov (cca. 1,6 €
Ker je kazalo, da bo še nekaj dnevne svetlobe sva se po končanem ogledu muzeja odpravila še do sladkovodnega jezera Hoan Kiem, ki je znano tudi kot ”jezero obnovljenega meča” in se nahaja v zgodovinskem središču Hanoja. Na otočku, ki ga s kopnim povezuje ponoči rdeče obarvan most, stoji tudi kitajski tempelj.
Ko se je dokončno stemnilo sva se odločila poiskati in preizkusiti nekaj lokalnih dobrot, ki jih v Hanoju najdeš na vsakem koraku. Ogromno je ulične hrane, ki jo domačini pripravljajo kar na in ob cesti v improviziranih kuhinjah, ne manjka večjih in manjših barov, preprostejših in elitnejših restavracij, vsakdo tako zagotovo najde nekaj za svoj okus in žep. Dan sva zaključila v dobri družbi dveh Poljakov in vrčkih lokalnega piva, ki ga domačini imenujejo Bia hoi ter stane približno 7.000 VND (to je cca. 0,28€).
Okusno in izjemno poceni.
Čas beži kadar se zabavaš. Rezultat našega spoznavnega druženja je bila seveda kratka noč, saj sva se v nastanitev vrnila zelo, zelo pozno. Zgodaj zjutraj pa sva imela rezerviran odhod na celodneven izlet v zaliv Halong. Na nek čuden način sva bila zjutraj srečna, da je naša pot do zaliva trajala približno tri ure, saj sva lahko večino poti še prespala in si tako dodatno napolnila baterije.
Petnajst minut preden smo dosegli obalo smo se ustavili še v centru, kjer kupite karte za ladjo (za nas je to storil vodič) in kjer iz zalivskih školjk pridobivajo bisere ter jih spreminjajo v raznorazen nakit. Na kratko so nam predstavili postopek pridobivanja biserov, zainteresirani popotniki pa so v tamkajšnji prodajalni lahko pustili tudi nekaj milijonov vietnamskih dongov.
V pristanišču Tuan Chau, smo se vkrcali na ladjo in tako pričeli odkrivati lepote svetovne dediščine, ki so pod zaščito Unesca. Kmalu po izplutju so nam postregli z obilo okusne morske hrane, ki smo jo poiskušali in uživali ob pogledu na čudovito pokrajino s tisočimi apnenčastimi hribi, ki se dvigajo iz morja, kot sta Fighting Chicken in Incense Buner Islets – 2 simbola zaliva Halong. Celotna pokrajina in zaliv naju je dodobra spomnil na najino lansko raziskovanje jezera v naravnem parku Khao Sok na Tajskem. Tudi tam se namreč pojavljajo enake kraške oblike in pojavi.
Po malo več kot enourni plovbi smo prispeli na otok Bo Hon kjer smo obiskali podzemno kraško jamo Sung Sot. Zelo lepa jama z veliko stalagmiti in stalaktiti ter predvsem značilnim izdolbenim stropom, kar je posledica plimovanja in valovanja morja pred več sto tisoč leti.
Za konec smo obiskali še otok TiTop, posvečen sovjetskemu kozmonavtu Ghermanu Titovu, ki je zaliv Halong obiskal leta 1962. Na otoku stoji njegov kip, poleg je peščena plaža, midva pa sva kratek postanek raje iskoristila za vzpon na najvišjo točko otoka, od kjer se je odprl čudovit pogled na zaliv Halong.
Pot sva danes zjutraj nadaljevala še bolj na sever, v pokrajino Sapa.
