Ker že jutri potujeva na Bali sva imela zadnja dva dni v Malangu precej natempirana. Ker je bilo na najinem spisku veliko okoliških naravnih atrakcij sva v trenutku zamenjala premalo spanca in veliko fizičnega napora za ogled le-teh. Včeraj sva cel dan namenila raziskovanju slapa Tumpak Sewu (znan tudi kot Coban Sewu).
Nedvomno je eden najlepših indonezijskih slapov. Ni največji, vendar je vsekakor najbolj impresiven in ga sestavlja na desetine manjših slapov. Pravzaprav je vzdolž celotne reke še mnogo slapov, ki pritečejo v dolino iz strmih pobočji, poraslih z gostim pragozdom. Sama pot od razgledne točke na vrhu do dna slapišča pa je svojevrsten podvig, tako fizičen kakor tudi spretnosten. In lahko se samo čudiš azijskim turistom, ki pot prehodijo v natikačih, saj je nama povzročala kar nekaj težav že v pohodniški obutvi. Vendar so bili vsi napori poplačani z neverjetnimi prizori, ki jih je ustvarila mati narava in v tebi prebudijo občudovanje in zavedanje kako majhen je človek.
Posledice naporov so se v nožnih mišicah čutile že pred spanjem, ki je včeraj nastopilo že okrog 8. ure zvečer. Razlog za to je bila polnočna tura proti vulkanu Bromo, kjer naj bi pričakala sončni vzhod in kasneje ogled kraterja, ki je nazadnje izbruhnil leta 2016. Več o tem si lahko prebereš v naslednji objavi.
Travel is the only thing you buy that makes you richer.
