Do stare prestolnice, ki leži ob reki Menamu, približno 1,5h vožnje severno od Bangkoka, sva se odpeljala s šoferjem, s katerim sva se dogovorila preko aplikacije Bolt. Zelo uporabna zadeva, ki jo poznajo in koristijo predvsem domačini, še cenejša od, v JV Aziji nekoliko bolj razširjene, aplikacije Grab. Obe pa delujeta na zelo podoben način kot nam najbolj poznan Uber. V aplikacijo vneseš svojo lokacijo in željeno destinacijo, aktivni uporabniki/prevozniki pa se nato odzovejo s konkretnimi ponudbami – za koliko denarja so pripravljeni opraviti pot. Bolt tako prihrani marsikateri baht, poleg tega pa navežete še stik z domačini.
Ayutthaya je bila prestolnica stare Tajske med leti 1350 in 1767, ko so ga v vojni zasedli in porušili Burmanci. Območje je danes središče poljedelstva, prav tako je znano po svojih vodnih kanalih, ki prepletajo mesto, iz časov prestolnice pa je ostalo mnogo ostankov. Na območju naj bi se nahajalo več kot 100 različnih templjev, svetišč in ostankov palač. Templjev je res ogromno in kljub temu, da se jih lahko hitro naveličaš je prav vsak izmed njih zgodba zase, poseben na svoj način, s svojo zgodovino, lokacijo ter načinom izgradnje pa te pritegne in doda energijo za neskončno raziskovanje. Kljub temu smo se omejili na 7 najbolj poznanih templjev ter lokacij. Nekateri popolnoma obnovljeni, drugi v restavriranju, spet tretji le še blede sence nekdanjih dni in slave, ki jo počasi golta džungla in nažira zob časa. Kljub vsemu je območje vredno obiska, midva pa sva imela še to srečo, da ni bilo nikjer pretirane gneče.
Proti koncu naju je le malo namočil dež, kateri v tem času ni nobena redkost, smo namreč sredi deževnega obdobja. Dež je kratkotrajen, nekaj minutna do 2h dolga ploha, ki jo kmalu zamenja sonce in neskončna vlaga ter sopara. Obvezna oprema v nahrbtniku je tako dežnik in zložljiv anorak.
Zadnja postojanka pred povratkom v Bangkok je bil še obisk plavajoče tržnice, ki pa je zaradi dežja nekoliko samevala. Svoje je dodala še nedavna pandemija Covida, ki je v približno dveh letih marsikaterega domačina prisilila k zaprtju trgovine ali opustitve dejavnosti. Kljub temu sva se tam okrepčala, razgledala, sprehodila med stojnicami in ob poti srečala še približno 1m velikega mladiča vodnega varana.
Dan sva zaključila ob pijači in hrani na živahnih ulicah prestolnice ter se nekoliko prej odpravila v posteljo, saj naju je naslednji dan čakal notranji let na sever države. V nekoliko bolj mirno, a vseeno drugo največje mesto, Chiang Mai.













