Zelo zgodaj zjutraj, na Veliki petek, sva se podala na pot, ki naju je sprva vodila do letališča v Zagrebu. Za nama je že bilo nekaj mesečno načrtovanje, usklajevanje, spreminjanje destinacij in zadnje dni predvsem eno najtežjih pakiranj prtljage za potovanja doslej. V mislih sva morala imeti oblačila in opremo za vse scenarije – suho in vročo puščavo, gorske pohode in poti ter razmere nad 3000 metri nadmorske višine, kakor tudi tropski pragozd Amazonije in Srednje Amerike. Vse to v nahrbtnikih, ki jih lahko brez težav prenašava naokrog, saj bo menjav lokacije veliko. Z vstopom na zagrebško letališče se je tako pričelo najino potovanje v Peru in Kostariko, po opravljenih letaliških formalnostih pa je večina skrbi vsakdana odpadla in ostala na evropskih tleh.
Zgodnji jutranji let naju je sprva vodil do Amsterdama, kjer sva imela krajši postanek, nato pa se vkrcala na skoraj 13 urni čezatlantski let do prestolnice Peruja, Lime. Peru je zelo raznolika država v zahodnem delu Južne Amerike, ki slovi po svoji bogati zgodovini, kulturni dediščini in izjemni naravni raznolikosti. Glavno mesto Lima, ki leži ob obali Tihega oceana, predstavlja politično, gospodarsko ter kulturno središče države. Peru ima približno 34 milijonov ljudi, ki govorijo uradni jezik španščino, poleg katere pa se uporabljata tudi staroselska jezika kečua in ajmara. Znanje, vsaj osnov, španščine je res zaželjeno, saj zelo malo domačinov govori angleški jezik. Bolj kot se umikamo iz urbanih območji, težje je lahko sporazumevanje. Pred odhodom sva k sreči obiskovala začetni tečaj španščine, kar se je prav gotovo izkazalo za zelo dobro potezo. Že same osnove pripomorejo k veliko lažji komunikaciji, domačini pa zelo cenijo, če se že vsaj potrudite govoriti njihov jezik. Uradna valuta je perujski sol (PEN) in se trenutno meri nekje v razmerju 4:1 glede na evro.
Od verstev močno prevladuje rimokatoliška vera, ki je enako kot v vseh državah Srednje in Južne Amerike, krvavo zaznamovala zgodovino kontinenta in izpodrinila starodavna božanstva in običaje. Le-ti se sicer na podeželju še vedno ohranjajo ali pa prepletajo z rimokatoliško vero. Posebnost Peruja je tudi njegova raznolika pokrajina, ki jo delimo na tri glavne dele: obalni pas, gorato območje Andov ter amazonski deževni gozd. Obala je večinoma sušna in puščavska, medtem ko Andi predstavljajo visokogorski svet z zasneženimi vrhovi in tradicionalnimi vasmi.
Vzhodni del države pokriva amazonski pragozd, ki je izjemno bogat z rastlinskim in živalskim svetom. Peru je znan tudi po svoji zgodovini, saj je bil nekoč središče mogočne inkovske civilizacije. Najbolj znana dediščina tega obdobja je Machu Picchu, starodavno mesto visoko v Andih, ki danes velja za eno najpomembnejših turističnih znamenitosti na svetu. Poleg tega je pomembna naravna znamenitost tudi jezero Titicaca, ki velja za najvišje ležeče plovno jezero na svetu. Danes je Peru priljubljena turistična destinacija, ki privablja obiskovalce z edinstveno kombinacijo zgodovine, narave in kulinarike. Perujska kuhinja, znana po jedeh, kot je ceviche, velja za eno najboljših v Latinski Ameriki. Država ponuja številne možnosti za raziskovanje, od zgodovinskih znamenitosti do naravnih parkov in živahnih mest. Na splošno Peru predstavlja državo velikih kontrastov, kjer se prepletajo starodavne tradicije in sodobni način življenja. Prav ta raznolikost in bogata kulturna dediščina sta bila ena poglavitnih razlogov, da je Peru pristal na najini potovalni listi. Ker pa sva želela dopustu dodati tudi nekaj razvajanja in odklopa na peščenih plažah, sva v potovanje dodala še obisk srednjeameriške države Kostarika. Čezoceanski let se je zdel, da traja v neskončnost in na letalu sva se naposled le razveselila pilotove napovedi, da se pripravljamo na pristanek. Ko smo se spuščali je pogled skozi okno razkril prostrano pustinjo z zelo malo zelenja ter obmorsko mestom opečnatih in neometanih stavb, ki mu ni bilo videti konca.
Lima je glavno in največje mesto Peruja, leži ob obali Tihega oceana in ima skupaj s širšim metropolitanskim območjem približno 10 do 11 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da v njem živi skoraj tretjina vseh prebivalcev države. Lima je bila ustanovljena leta 1535 s strani španskega osvajalca Francisca Pizarra in je hitro postala pomembno središče španske kolonialne oblasti v Južni Ameriki. Danes se v mestu še vedno ohranjajo številne zgodovinske stavbe iz tega obdobja, zlasti v starem mestnem jedru, ki je uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO. Sama nimava pretirano rada gneče, ki zaznamuje velike prestolnice, zato sva tokrat zgodovinski center mesta raje izpustila in se bolj držala obalnih sosesk Miraflores in Barranco. Mesto zaznamuje tudi posebna geografska lega, saj leži med puščavo in oceanom. Zaradi hladnega morskega toka ima Lima večino leta oblačno in megleno vreme, padavin pa je zelo, zelo malo. V celem letu le nekaj milimetrov na kvadratni meter. Namesto dežja je značilna gosta obalna megla, imenovana “garúa”, ki skrbi za to, da ne odmre še tisto nekaj malega zelenja v mestu. Danes je sodobno in živahno mesto, ki ponuja številne kulturne, kulinarične in turistične zanimivosti. Med najbolj znanimi predeli so Miraflores, znan po obalnih razgledih in turistični ponudbi, Barranco, ki velja za umetniško in boemsko četrt, ter zgodovinski center mesta z znamenitimi trgi in cerkvami. Posebno mesto ima tudi kulinarika, saj Lima velja za eno izmed gastronomskih prestolnic sveta. Tradicionalne jedi, kot je ceviche (surova riba marinirana v soku limete s čebulo, čilijem in koriandrom), privabljajo obiskovalce z vsega sveta in tudi sama sva preizkusila kar nekaj kulinaričnih dobrot. Če ne marate koriandra, na to pri naročilu opozorite natakarja (sin cilantro, por favor) saj je sicer tukaj kar razširjena začimba.
Na splošno Lima predstavlja mesto kontrastov, kjer se prepletajo bogata zgodovina, sodobni način življenja in raznolika kultura. Zaradi svoje velikosti, pomena in edinstvene lege pa je Lima tudi eno najpomembnejših mest v Južni Ameriki. Po carinskih postopkih in prevzemu prtljage na letališču, naju je pri izhodu pričakal voznik, s katerim smo bili, preko najine nastanitve, že vnaprej dogovorjeni za prevoz. Med približno 45 minutno vožnjo sva nekako začela dojemati velikost prestolnice, čeprav smo prevozili le njen majhen del. Nastanitev, ki sva jo imela v predelu Miraflores, tik ob starodavni piramidi Huaca Pucllana, smo dosegli v poznih popoldanskih urah, tako da sva dan, po večerji, kaj kmalu zaključila s prepotrebno prho, spancem in uravnavanjem najinih bioloških ur.
Peru ima enoten časovni pas in trenutno za Slovenijo zaostaja za 7 ur. Glasno ptičje petje v bližnjem parku naju je zbudilo v spokojno jutro že zelo zgodaj. Pozajtrkovala sva na strešni terasi nastanitve s prelepim razgledom na piramido, nato pa se sprehodila do Banco de la Nacion ter na bankomatu dvignila denar. To je namreč edini bankomat v celi državi, ki je brez provizije. Le dvigi so omejeni na 400 PEN (100 €).
Nazaj do vhoda v arheološki kompleks Huaca Pucllana sva prispela kmalu po odprtju, nabavila karti (12 PEN) in počakala na voden ogled, ki je vključen v ceno a je hkrati pogoj za vstop, saj na območju še vedno aktivno potekajo arheološka izkopavanja. Do vodenega ogleda je bilo ravno še zadosti časa za ogled manjše muzejske zbirke, ki predstavi starodavno civilizacijo, ki je zgradila piramido. Območje Huaca Pucllana je ena najpomembnejših arheoloških znamenitosti v Limi. Nahaja se v sodobni mestni četrti Miraflores, kjer predstavlja zanimiv kontrast med starodavno zgodovino in modernim mestnim okoljem. Vse naokrog se namreč dvigajo sodobne stavbe mesta.
Močno sonce, ki se je pričelo kazati skozi meglice in oblake je postajalo vse močnejše in senco sva iskala po mestnih ulicah in se peš odpravila do turistične pisarne, kjer sva plačala vnaprej rezervirani vozovnici za Peru Hop (219 $/osebo). Gre za avtobusnega prevoznika, ki povezuje glavne turistične kraje v državi, preko njihove aplikacije pa sam določaš kdaj in kje se boš na pot odpravil, kje te bo avtobus pobral, koliko dni boš ostal v določenem kraju itd. Karta velja 1 leto od nakupa in nudi veliko prilagodljivost ter tudi nekaj vodenih ogledov in postankov ob znamenitostih na poteh med mesti. Torej, če bi se odpravili z lokalnim avtobusom bi izpustili kar nekaj stvari. 😉
Odločila sva se, da popoldne preživiva ležerno, s sprehodom po obmorskih promenadah in parkih, ki se dvigajo na klifih nad razburkanim morjem Tihega oceana. Soseski Miraflores in Barranco povezuje nov most Puente de la Paz, namenjen pešcem in kolesarjem, ki ima po sredini tudi stekleno dno za najbolj pogumne sprehajalce. Obe soseski sta med najbolj znanimi, varnimi in priljubljenimi med popotniki, vsaka pa se odlikuje po svojih značilnostih in vzdušju.
Obe ležita ob obali Tihega oceana, vendar ponujata precej različno izkušnjo obiskovalcem. Miraflores velja za sodoben, urejen in turistom prijazen predel mesta. Znamenit je po svojih čudovitih razgledih na ocean, saj se razprostira na visokih klifih nad obalo. Obalni parki, sprehajalne poti in nakupovalno središče Larcomar privabljajo številne obiskovalce. Poleg tega je Miraflores znan po vrhunskih restavracijah in bogati kulinarični ponudbi, zaradi česar velja za eno glavnih gastronomskih središč Lime.
Po drugi strani pa Barranco predstavlja umetniško in boemsko srce Lime. Ta predel je znan po svoji sproščeni atmosferi, barvitih ulicah z murali, številnih galerijah ter bogati alternativni in kulturni sceni. Barranco je tudi središče nočnega življenja, saj ponuja veliko barov, klubov in koncertov v živo.
Večer sva zaključila z morsko večerjo v lokalni restavraciji ter pijačah v enem izmed mnogih nočnih barov, nato pa se z aplikacijo Indrive dokaj kmalu odpravila do nastanitve. Zadnji koktejl v Limi, na strešni terasi, tuš, pakiranje in spanec. Budilka je bila nastavljena ob 4:00, saj naj bi naju Peru Hop avtobus pobral uro kasneje ob bližnjem hotelu.
