Visoko v gorovju Cordillera na Filipinih, v regiji Kalinga, leži vasica Buscalan. Odmaknjena vasica je dom zadnje ”mambabatok” iz plemena ButBut – Apo Whang-Od (znana tudi pod imenom Maria Oggay), ki se je s tetoviranjem pričela ukvarjati pri 15 letih. Znana je kot umetnica, ki s trnovimi bodicami pomela in bambusovimi palicami ustvarja plemenske tetovaže. Po pričevanjih šteje 106 let ampak v to nihče ne more biti popolnoma prepričan saj takrat, ko se je rodila še niso imeli rojstnih listov. Tako, da je njena dejanska starost lahko zgolj ugibanje.
Ponosna lastnika večih telesnih poslikav, sva se odločila, da jo obiščeva. Vnaprej sva si uredila prevoz in se naslednje jutro zbudila ob 3:30 ter se iz Sagade odpravila na nekaj več kot 2-urno vožnjo po ozkih, ovinkastih in prepadnih cestah v provinco Kalinga. Pred vstopom v provinco smo se morali ustaviti na kontrolni točki, ki je pod nadzorom vojske, stopiti iz avta in se vpisati v register ter zabeležiti osebne podatke ter datum in uro vstopa. Točko so vzpostavili zaradi upornikov – Komunistične partije Filipinov (CCP) in njenega oboroženega krila, Nove ljudske armade (NPA), ki želita strmoglaviti filipinsko vlado, vzpostaviti komunistično državo in izgnati vpliv ZDA s Filipinov.
Sledilo je še kakšne pol ure vožnje in že smo prispeli do izhodiščne točke, kjer naju je pričakal lokalni vodič. Segli smo si v roko in se odpravili na pot. Po približno 45-ih minutah hoje smo dosegli vasico Buscalan.
Mnogi ne vedo, da je sedaj na desetine, če ne na stotine mladih vajencev, ki se želijo učiti in nadaljevati prakso tetoviranja (batoka). Mlajši mambabatoki pod okriljem Apo Whang-Od pravijo, da je bila oživitev te umetnosti njim v veliko pomoč. Za njih je tako, kot da so postali njeni učenci oziroma vajenci. Tetoviranje je pomagalo njim, njihovim družinam in družinskim financam. Vodič naju je med domovi vodil do hiške, kjer sta naju pričakali dve mlajši vajenki. Ena je prinesla termovko kave, spet druga plastične stole. Najprej smo se ob skodelici kave malo spoznali, šele nato smo pričeli z načrtovanjem tetoviranja. Za mene je bila odločitev lahka, saj sem vedela kateri motiv želim, še preden sem dodobra splanirala potovanje. Tadej je bil na začetku malce negotov, a je bil kaj hitro prepričan.
Sama sem si izbrala sonce, ki simbolizira življenje, temu pa smo dodale še serpent eagle (kačji orel), ki simbolizira pogum, moč in zaščito. Tadej si je izbral kompas, za vodenje. Ampak osebno mislim, da ga ne potrebuje saj ima mene za načrtovanje in izvedbo potovanj. 😂
Sledilo je pozicioniranje in odtis motiva na kožo. Za odtis se zmeša oglje z vodo in se na kožo nanaša s pomočjo oblikovane in zelo tanke slamnate palčke.
Ko sem ”požegnala” odtis pa je seveda sledil še boleči del, ki je trajal vsega skupaj 45 minut. Črnilo za tetoviranje, ki se uporablja, je sestavljeno iz avtohtonih materialov, običajno iz mešanice oglja in vode, ki se v kožo vtisne s trnom pomela. Ta starodavna tehnika batoka sega tisoč let nazaj in je relativno boleča v primerjavi s konvencionalnimi tehnikami.
Izkušnja, ki je ne pozabiš. Okoli tebe tekajo otroci, kokoši, sprehajajo se starejši domačini, ki se ti nasmihajo in te pozdravljajo ter z največjim veseljem pridejo še od blizu pogledati kako zadeva poteka in kaj si si izbral.
Po končani seji, smo napravili še obvezno skupinsko fotografijo in že sva z vodičem odšla naprej, do legendarne Apo Whang-Od, ki zaradi svoje starosti večjih tatujev ne izdeluje več, vendar pa že narejenim doda svoj ”podpis” katerega sestavlja niz treh pik, ki simbolizirajo njo in njeni dve vajenki, ki sta tudi njeni pra-nečakinji, in sicer Grace Palicas in Ilyang Wigan. Apo Whang-Od se ni nikoli poročila. Med japonsko okupacijo v drugi svetovni vojni je izgubila svojega pomembnega partnerja in od takrat ostala samska. Brez lastnega otroka, ki bi ga poučevala, sedaj usposablja svoji dve pra-nečakinji za tovrstno tradicijo tetoviranja.
Sledil je težko pričakovani trenutek. Spoznati legendarno žensko, ni kar tako. Četudi ti bo naredila samo tri pike. Na prvi pogled zelo drobna in majhna ženska, ampak kot pravijo – ne sodi knjige po platnicah. Ko v roke prime bambusovo palico in prične s tetoviranjem, šele pokaže svojo moč. 😂
Apo Whang-Od, prva in edina ženska mambabatok svojega časa, je potovala v daljne in sosednje vasi gostiteljskih skupnosti, da bi vtisnila svete simbole svojih prednikov na posameznike, ki so prestopili ali bodo kmalu prestopili prag svojega življenja.
Za moške je to pomenilo biti označen kot bojevnik, lovec na glave. Tetovaža na prsih z vzorci, ki so polzeli navzgor po ramenih in navzdol po rokah, je lahko trajala nekaj dni, da je bila dokončana in je stala velikega prašiča ali več kilogramov riža. Ženske so tetovirali iz različnih razlogov, predvsem zaradi plodnosti in lepote. Potetovirane starejše ženske iz Kalinge pogosto pravijo, da ko umrejo, svojega nakita in zlata ne morejo odnesti s seboj v onostranstvo. Imajo samo oznake na telesu.
Kot zanimivost naj povem še, da je v zadnjih letih razvila malce nenavadno navado in sicer ob fotografiranju z osebo moškega spola, le-to zagrabi za mednožje. In seveda tudi Tadej ni bil izjema. Ampak videti ta njen pristen nasmeh, je bilo res nekaj neprecenljivega. 😄
Domačini verjamejo, da če se te dotakne sama mambabatok, to povečuje plodnost, spet drugi pravijo, da s tujci tako le ”prebije led”, glede na to, da ne zna angleško. Ampak konec koncev – le kdo bi lahko 106 let stari ženski preprečil to veselje, navsezadnje je lahko njeno zadnje.
Nasmejali smo se res iz srca, s pantomimo pa se tudi dobro sporazumeli, na kar nakazuje spodnja slika.
Po končanem fotografiranju, izrečenih zahvalah ter lepih željah, sva se odločila, da v vasi še nekaj malega pojeva ter si s tem povrneva moči – konec koncev sva res izgubila kar nekaj krvi. Po okrepčilu pa sva, seveda ponovno v najhujši vročini, z vodičem odšla nazaj do izhodiščne točke, kjer naju je čakal voznik in kaj kmalu smo se odpeljali nazaj proti Sagadi.
Obisk te vasi je bila res edinstvena izkušnja, katero bova cenila in za vedno imela v lepem spominu. ❤️
